|
V preteklosti so se gradili kabelski sistemi v odvisnosti od proizvajalca in tipa komunikacijskih naprav ali informacijskega protokola. Uporabnikom so omogočali zadovoljivo delovanje informacijskih sistemov (podatkovno omrežje, telekomunikacije, nadzorni sistemi ...) na kabelskem sistemu, ki se ga je običajno sproti dograjevalo. Glede na vrsto dogradenj se sčasoma v kabelskem sistemu pojavi množica različnih tipov ožičenja in povezav, kar povzroči nepreglednost, nezdružljivost, zmešnjavo in nerešljive probleme ob prehodu na zahtevnejše komunikacijske tehnologije, ki jih narekuje razvoj informatike in telekomunikacij.
Odgovor na nastale probleme se ponuja v standardizaciji vseh gradnikov, ki sestavljajo informacijsko komunikacijske sisteme. Izgradnjo in testiranje kabelske infrastrukture za posemezen objekt ali skupino združenih objektov (Campus) predpisujejo mednarodni standardi (ISO 11801, EIA/TIA 568, EN 50173, IEEE 802.3, ATM Forum ...), ki postavljajo zahteve za sodoben komunikacijski sistem:
- Kabelski sistem, neodvisen od uporabljene aplikacije.
- Skladnost vseh gradnikov kabelskega sistema.
- Možnost načrtovanja sistema preden so znane posebne zahteve uporabnika.
- Enostavne in ekonomične spremembe namembnosti sistema in prilagoditev sistema posebnim zahtevam uporabnika.
- Razvoj prihodnjih aplikacij, zasnovan na podpori sodobnim aplikacijam.
Na nivoju pasivne opreme standard predpisuje kabelsko infrastrukturo v obliki strukturiranega kabelskega sistema. Topologija strukturiranega kabelskega sistema se izvaja v obliki zvezde in nudi uporabniku visoko prilagodljivost in uporabnost za različne aplikacije (podatkovni prenosi, telekomunikacije, nadzorni sistemi, video in drugo).
V strukturirani kabelski sistem se v točno določenem zaporedju vključujejo naslednji kabelski podsistemi:
- KABELSKI PODSISTEM HRBTENIČNIH POVEZAV MED STAVBAMI (Campus Backbone Cabling System)
- KABELSKI PODSISTEM HRBTENIČNIH POVEZAV V STAVBI (Building Backbone Cabling system)
- HORIZONTALNI KABELSKI PODSISTEM (Horizontal Cabling System
Kabelski podsistem hrbteničnih povezav med stavbami praviloma poteka od centralnega vozlišča skupine objektov do glavnih komunikacijskih vozlišč posameznih objektov. Za povezave med vozlišči se uporabljajo ustrezno oplaščeni optični kabli in večparni telekomunikacijski kabli za zunanje polaganje.
Kabelski podsistem hrbteničnih povezav v stavbi povezuje komunikacijska vozlišča posameznih nadstropij z glavnim komunikacijskim vozliščem objekta. Povezave med delilniki se praviloma izvajajo z optičnimi kabli in bakrenimi kabli s sukanimi paricami Cat5E ter večparnimi telekomunikacijskimi kabli. Priporoča se uporaba kablov z oplaščenjem iz nizko dimnih materialov brez halogenov.
Horizontalni kabelski podsistem povezuje vtičnice na delovnem mestu z delilniki v komunikacijskem vozlišču. Uporabljajo se bakreni kabli s sukanimi paricami, ki so zaključeni na delilnike in vtičnice ter tvorijo Cat5E link. Komunikacijsko vozlišče nadstropja predstavlja dostopni nivo informacijskega omrežja, na katerem uporabniki vstopajo v omrežje. V primeru zahtev po višjih hitrostih podatkovnega prenosa se uporabljajo bakreni kabli višje kategorije (Cat6, Cat7 …) ali optični kabli.
|